Pot britanskih vojnih ujetnikov v svobodo
Ožbalt (hidroelektrarna) – Otok (partizansko letališče) v Beli krajini
Pred leti mi je prišla v roke, na priporočilo Ernesta Večka*, knjiga Ralpha Churchesa “Vranov let v svobodo”. Takoj sem vedela, da bom to pot enkrat prehodila. Navezala sem stike z Društvom za ohranjanje spomina za reševanje zavezniških vojakov v času NOB – Vranov let v svobodo, ki ima sedež v Mariboru, Kacova ul. 1 in njenim predsednikom Eduardom Vedernjakom. Takoj sem se tudi včlanila v društvo.
S prijateljico Silvo Vidmar iz Šturij, Ajdovščina sva krenili na pot 14.6.2021 in prehodili ta dan prvo etapo iz Ožbalta do Klopnega vrha na Pohorju. In tako nadaljevali po etapah:
Klopni vrh – Ribniška koča – Dolže
Dolže – Graška gora – Rdečnik – Zavodnje – Žlebnik, kjer je padel K.D. Kajuh – Bele Vode
Bele Vode – Šmihel nad Mozirjem – Golte – Ljubno ob Savinji
Ljubno ob Savinji – Gornji Grad – Nova Štifta – Toman – Tirosek – Zg. Tuhinj
Zg.Tuhinj – Gaberje pod Špilkom – Blagovica – Golčaj –Slivna – Geoss, geometrijsko središče Slovenije; tu je bil kraj počitka preden so prečili Savo osvobojeni Britanci – Hotič – Kresnice
Kresnice – Golišče – Širmanski hrib – Vrata
Vrata – Moravče pri Gabrovki – Selo pri Mirni – Gorenja vas
Gorenja vas – Meglenik – Dečja vas- Šmaver – Dvor
Dvor – Loška vas – Meniška vas – Verdun pri Uršnih selih – Rožni dol
Rožni dol – Semič – Otok – Metlika
Pot sva prehodili v dveh delih. Prvi del sva zaradi hude vročine končali koncem junija v Kresnicah in nadaljevali v začetku avgusta 2021.
Na poti sva videli številna partizanska obeležja, izpostavila bi obeležje v Hotiču blizu Kresnic, to je spomenik borcem – brodarjem v spomin na organizacijo prevoza 103.zavezniških vojnih ujetnikov čez Savo, različne markacije ( Vranova, Knafelčeva, E 7, Levstikove brigade…)
Ko se oziram nazaj, bi rada poudarila pomen za ohranjanje spomina vrednot NOB. Bilo nama je v čast in v ponos prehoditi to pot. Hodili sva v spomin srčnim in pogumnim partizanom. Silva je hodila s posebno mislijo v spomin na svojega očeta, tudi partizana. Hodili sva v poklon in spomin domačinom, ki so bili v tistih hudih in težkih časih pripravljeni pomagati v času vojne in so tudi danes odprti in gostoljubni do mimoidočih popotnikov. Hodili sva zato, da se ne bi izkrivljala RESNICA. Hvala vsem, ki delajo na tem, da ohranjajo ta edinstven projekt.
Velik del poti je speljan po neokrnjeni naravi, po vaseh, katerih imen si nikoli ne bom zapomnila, si bova pa za vedno zapomnili ljudi, ki sva jih srečevali med potjo. O teh pa bi lahko napisala novo povest o dobrih ljudeh…
Na tem mestu bi se posebej zahvalila tovarišu Eduardu Vedernjaku za njegov izjemen prispevek, brez katerega Vranov let ne bi nikoli zaživel. In iz srca hvala vsem njegovim pomočnikom, markacistom, simpatizerjem in ostalim, ki so kakorkoli dodali kamenček v ta prečudovit mozaik po imenu VRANOV LET.
V Ljubnem ob Savinji sta naju obiskala tovariš Lojze Golob, predsednik ZB NOV Solčava, katere članica sem in tovariš Jože Rakun, predsednik medobčinskega društva ZB NOV Mozirje.
Naj živi Vranov let! Naj živijo vsi svobodomiselni ljudje na tej poti, ki jim je mar RESNICA!
Nana Terbovc, Celje
* Ernest Večko je trikrat prehodil to pot. Dvakrat je na poti spremljal slepega prijatelja Borka Kregarja.
