Pred 72 leti , 3. januarja 1945, je na pragu svobode pod streli nemških vojakov pri Lučki koči padel Jože Petek, fotoreporter XIV. divizije. Med številnimi fotoreporterji v NOB je z dokumentiranjem pohoda XIV. divizije na Štajersko, v ekstremnih pogojih in tragičnih razsežnostih, dosegel vrh reporterske fotografije.
Rojen je bil 31. avgusta 1912 v Ribnici kot tretji izmed osmih otrok v kmečki družini. Po končani osnovni in meščanski šoli v Ribnici je šolanje nadaljeval na arhitektonsko-gradbenem odseku Srednje tehniške šole v Ljubljani in jo 1934 končal. Vojaščino je služil na Šoli za rezervne oficirje v Bileči in dobil čin podporočnika, se leta 1937 zaposlil v Mariboru in se z začetkom vojne vrnil v Ribnico. 2. junija 1941 se je poročil in leta 1943 se je rodil sin Jožko.
Jože Petek
V tem času je prišla do izraza njegova likovna ustvarjalnost, ukvarjal se je z rezbarstvom, slikarstvom v oljni tehniki, akvarelu in pastelu, glasbeno nadarjen je igral violino, violo, kitaro in harmoniko. S fotografijo se je začel ukvarjati že med šolanjem v Ribnici. Po pripovedovanju kasnejšega ribniškega fotografa Jožeta Divjaka je svoj prvi fotografski aparat naredil s pomočjo leče stare baterije in za medlico uporabil kos motnega stekla iz stare pošte pri Češarku. Na podstrešju domače hiše si je kasneje uredil temnico, domačim pa je s kinoprojektorjem, katerega je sam usposobil, prikazoval svoje kratke animirane filme.
Septembra 1943 se je pridružil kulturniški skupini XIV. divizije, opremljen s fotoaparatom Kodak Retina in filmi, ki si jih je priskrbel pri ribniškem fotografu. Že čez nekaj mesecev mu je komandant Mirko Bračič, ki je beležil partizansko bojevanje, poklonil svoj fotoaparat Leica, ki je tedaj veljal za vrhunsko opremo fotografov. Vse od prihoda v partizane do svoje smrti je Jože Petek fotografiral v vseh možnih razmerah. Svojo vlogo fotoreporterja je vzel skrajno resno in je premišljeno izbiral prizore, ki jih je bilo potrebno dokumentirati. Poleg posnetkov navadnih borcev, članov kulturniške skupine, vodilnih v partizanskih enotah, je lovil pomembne trenutke iz življenja in akcij XIV. divizije.
Tako so nastali tudi najbolj znani posnetki s pohoda XIV. divizije na Štajersko. Nečloveške razmere, nizke temperature, visok sneg, otežena preskrba enote, nenehni napadi Nemcev, so spremljali enoto na njeni poti. Predanost svojemu delu je premagala ozebline, peklenski mraz, pljučnico, vnetje rebrne mrene, izčrpanost, ga je gnala, da je naredil dober posnetek in nam zapustil izredne fotografije.
Po prihodu 14. divizije na Štajersko se je Petek vključil v novo nastalo Tehniko IV. operativne cone in pretežno deloval na območju osvobojene Zgornje Savinjske doline. V tem času njegovega ustvarjalnega delovanja je pustil bogato dokumentarno gradivo o uporu proti okupatorju na našem prostoru.
Na teh fotografijah nam je pustil izredni osebni pečat prepoznavnosti in izredne dokumente tistega časa.
