Sanitetni odsek četrte operativne cone je določil in organiziral dve terenski lekarni
(TA) za skladiščenje in oskrbo partizanskih bolnic v Zgornji Savinjski dolini z zdravili in sanitetnim materialom. Prvo terenska lekarna imenovana »Viharnik« je delovala v zemljanki, zgrajeni za potrebe partizanske bolnice, na pobočju Kašne planine nad kmetijo Obcir. Druga je bila v Robanovem kotu blizu Rogovilca na Suhadolski pustoti.
Obe lekarni sta se oskrbovali z materialom s terena preko kurirjev. Po osvoboditvi doline so dobili veliko materiala in lekarniške opreme za lastno izdelavo zdravil. Pomembna je bila tudi oskrba iz Kamniškega področja. Veliko sanitetnega materiala in zdravil je prihajalo s pošiljkami zavezniške pomoči. Material so s spuščališč prenesli v terenske lekarne, kjer so ga skladiščili in pripravili za potrebe bolnišnic in enot. Vsak dan so kurirji zjutraj odnašali zavitke materiala v bolnišnične postojanke in enote.
Lekarna »Viharnik« je imela dva prostora, večji je služil za spalnico in skladiščenje materiala, manjši pa za kuhinjo. V večjem prostoru je bil po dolžini pograd za počitek osebja, nad njim pa police s sanitetnim materialom in zdravili.
Lekarno je na začetku vodil Oskar Kolar – Žiga, laborant iz Hrastnika, od 12. septembra 1944 do konca februarja 1945 pa Vera Hebar.
V začetku zime 1944/45 so lekarno zaradi težke dostopnosti do bunkerja »Viharnik« prestavili v bližino Luč. Namestili so jo na Krniškem vrhu v gozdu Antona Breznika – Ramšeta, kjer so izkopali nov bunker za material. Osebje lekarne pa je bivalo na Ramšetovi domačiji. Od tu so se ob ofenzivi in ponovni zasedbi Luč morali umakniti in so šli v smeri Velike planine. Z Velike planine so jih pregnali domobranci in ponovno so se vrnili na Remšetovo posestvo. Nemci so konec februarja odkrili bunker »Viharnik« in ga izpraznili. S tem je lekarna »Viharnik« prenehala obstajati.
Vhod v podzemno lekarno »Viharnik«
Terenska apoteka »Saša« na Suhadolski pustoti v Robanovem kotu je imela skrit bunker v Opresnikovem gozdu. Bolnišnica iz Robanovega kota je v času svojega delovanja dobivala zdravila in material iz te lekarne. Vodja lekarne je bila Ivica Ivančič – Ančka, za sanitetni material pa je skrbel Albin Prek – Vinko iz Solčave. Zdravila in ves sanitetni material je v to lekarno prihajal iz Celovca, Gradca, Dunaja, Celja, Ljubljane in Slovenj Gradca.
Niso znani podatki o usodi lekarne v času nemške ofenzive in ponovne zasedbe Solčave.
Vir: A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo.