BELAJ Ignac – Belinov
Sin Apolonije Belaj je bil rojen 5. septembra 1917 v Šmiklavžu 23. Že med šolanjem je pomagal pri raznih delih, nakar si je služil kruh z delom pri raznih kmetih, slednjič pa se je zaposlil kot gozdni delavec.
Aprila 1944 se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Postal je borec Tomšičeve brigade. Z brigado se je bojeval v številnih bitkah od Gornje Savinjske doline do Pohorja.
Padel je 14. maja 1944 v borbi pri Zavodnjah nad Šoštanjem.
BURJA Janez – Makežev
Sin Antona in Marije, rojene Dovnik, je bil rojen 2. januarja 1907 v Šmiklavžu 41. Starši so imeli srednje veliko kmetijo, na kateri je delal tudi Janez. Politika ga ni zanimala, sodeloval pa je kot igralec v prosvetnem društvu.
Marca 1944 je bil mobiliziran v Tomšičevo brigado. Z brigado je šel skozi bitke v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ter na Pohorju.
Padel je 11. julija 1944 v boju pri Skomarjah.
ENCI Franc – Leški
Sin Franca in Frančiške, rojene Zabreznik, se je rodil 9. novembra 1928 v Šmiklavžu 26. Do vpoklica v NOV je delal na domači kmetiji.
V partizane je odšel 4. avgusta 1944. Postal je borec Zidanškove brigade, a je bil čez mesec dni – po bitki pri Sv. Miklavžu nad Moravčami – dodeljen k transportu na Dolenjsko, kjer so ga vključili v Deveto brigado.
V bitki z domobranci 10. novembra 1944 pri Starem trgu na Notranjskem je bil ujet in ustreljen.
GOLOB Frančiška – Zgornje Bajteževa
Rodila se je 10. septembra 1925 v Tiroseku 60. Bila je hči krojača Franca Goloba in Lucije, rojene Grudnik. S krojaštvom oče ni dosti zaslužil, zato se je družina s težavo prebijala skozi življenje.
Frančiška je morala že v zgodnji mladosti prijeti za delo. Kot šolarka je bila sprva za pestunjo in kasneje za služkinjo pri raznih kmetih.
Leta 1944 je delala v Dolu pri Jožetu Matjažu, po domače pri Prisečkih. Nemška letala so 21. septembra 1944 zbombardirala domačijo in poleg gospodinje Ivanke in njenih štirih otrok je v napadu umrla tudi Frančiška.
GOLOB Marija – Vrtačka
Hči Janeza in Frančiške, rojene Tratnik, je bila rojena 5. julija 1901 v Šmiklavžu 58.
Bila je gospodinja na kmečkem posestvu, kjer so se pogosto ustavljali partizani. Na njenem posestvu so imeli celo bunker.
Ko so decembra 1944 znova pridrveli nemški zavojevalci, so jo hoteli prisiliti, da jim izda, kje se skrivajo partizani. Tega ni storila, zato so jo odgnali in blizu doma ustrelili. Za datum smrti je bil razglašen 26. december 1944.
Zapustila je moža z devetimi majhnimi otroki.
KERLE Jernej – Amrov
Sin Janeza in Neže se je rodil 28. februarja 1914 v Motniku. Bil je gozdni delavec. Leta 1938 se je poročil v Novi Štifti, nato pa se je preselil v Šmartno ob Dreti.
Z delom v gozdu si je služil kruh do julija 1944, ko je vstopil v NOV. Ni znano, v kateri enoti je bil, sorodniki so zvedeli le to, da je padel 31. avgusta 1944 pri Črnomlju v Beli krajini.
Zapustil je ženo in otroka.
KERZNAR Anton – Vrbočki
Tik pred zaključkom redakcije pričujoče knjige smo odkrili, da je bil doslej med žrtvami nacizma prezrt Anton Kerznar-Vrbočki, rojen 19. januarja 1922 v Šmiklavžu kot sin Janeza in Marije, rojene Belaj. Njegovo ime ni vklesano na spomeniku, pa tudi njegovega življenjepisa ni nikjer.
Starejši člani Zveze borcev se ga spominjajo, da je bil veren in priden kmečki delavec, ki je delal na domači kmetiji in se ni ukvarjal s politiko.
V nemško vojsko so ga prisilno mobilizirali 9. septembra 1942, a februarja 1944 je Nemcem ušel in se pridružil partizanom. Z borci Šlandrove brigade je sodeloval v bojih na Čreti, kjer se je za njim izgubila vsaka sled.
KERZNAR Danijel – Spodnje Muzov Dani
Sin Antona in Brigite, rojene Špruh, je bil rojen 27. julija 1924 v Šmiklavžu. Bil je gozdni delavec, ki se ni ukvarjal s politiko.
Leta 1943 so ga mobilizirali v nemško vojsko. Ko je prišel na dopust, je poiskal zvezo s partizani in postal borec v 1. četi 2. bataljona Šlandrove brigade.
Sodeloval je v bojih v Šmartnem v Tuhinju, pri Moravčah in na Rakitovcu. Tu je v bitki 23. marca 1944 padel.
KERZNAR Marija – Vrbočka
Hči Janeza in Marije, rojene Belaj, je bila rojena 24. marca 1923 v Šmiklavžu. Živela je doma in pomagala pri delu na posestvu.
V času osvobojene Zgornje Savinjske doline je v Novi Štifti zbirala hrano in oblačila za partizane.
Ob ponovnem nemškem zavzetju doline so njo in skupino borcev Nemci presenetili pred domačo hišo. Vse so postrelili, hišo pa požgali. Za datum smrti je bil razglašen 18. januar 1945.
K U H A R J E V I
so bili miroljubna kmečka družina, ki je živela v Tiroseku in se ni ukvarjala s politiko. Partizanom so seveda pomagali, saj to so bili slovenski fantje, ki so se uprli nemškemu zavojevalcu.
Nemci, ki niso poznali milosti, so oktobra 1944 požgali njihov dom in v njem so živi zgoreli oče Ignac, mati Terezija ter hčerki Cecilija – Cilka, rojena 27. novembra 1908, in Angela, ki je bila rojena 4. maja 1907 v Tiroseku.
KUHAR Ignac – Nacetov,
rojen 30. julija 1866 v Tiroseku
KUHAR Angela – Nacetova,
rojena 4. maja 1907
KUHAR Terezija – Nacetova,
rojena 17. septembra 1863
KUHAR Cecilija – Nacetova,
rojena 27. novembra 1908
KOTNIK Franc – Sedovnikov
Rodil se je 30. novembra 1902 v Tiroseku. Od očeta je prevzel srednje veliko posestvo, s katerim je skrbno gospodaril. V zakonu je imel sina in dve hčeri.
Dva brata sta bila v partizanih. Leta 1944 so ga Nemci prisilili, da je peljal blago, ki so ga naropali, iz Nove Štifte na Črnivec.
Ko se je vračal. je naletel na mino, ki je bila namenjena nemški koloni. Drobci mine so ga ranili tako hudo, da je umrl. Za datum smrti je bil razglašen 27. december 1944.
MALI Jernej – Gričarjev
Sin Franca in Katarine je bil rojen 16. avgusta 1912 v Beli Peči pri Kamniku. Izučil se je za čevljarja in se leta 1936 priženil na malo kmetijo v Novi Štifti. Poleg kmetovanja se je še vedno ukvarjal tudi s čevljarsko obrtjo. Zelo rad je prepeval. V zakonu so se mu rodili štirje otroci.
Marca 1944, ko je bila v Zgornji Savinjski dolini Tomšičeva brigada, se ji je pridružil. Sodeloval je v bojih v Lučah, Šmihelu nad Mozirjem, na Ravnah, v Št, Lovrencu, Zavodnjah, pri Zarazborju, Skornem, Dobrni in Ribnici na Pohorju.
V decembrski protiofenzivi so ga Nemci 29. decembra 1944 ujeli in blizu njegovega doma v Tiroseku ustrelili.
NADVEŠNIK Matija – Zgornje Grozdjev
Rodil se je 4. februarja 1909 v Tiroseku na mali kmetiji očetu Mihi in materi Mariji. Delal je na domači kmetiji, hodil na dnino in občasno delal tudi v gozdu.
S politiko se ni ukvarjal. Spomladi 1944, ko je bila v teh krajih Tomšičeva brigada, se ji je pridružil. Sodeloval je v raznih bitkah.
Padel je 13. decembra 1944 na Savinskem Vrhu pri Ljubnem, kjer je tudi pokopan.
PETEK Jakob – Spodnje Repenškov
Sin malega kmeta Antona in Frančiške, rojene Rihter, se je rodil 24. julija 1912 v Šmiklavžu. Pri raznih kmetih je služil za pastirja in hlapca.
Po služenju kadrovskega roka je postal graničar in je padel ob vdoru Nemcev v Jugoslavijo aprila 1941 pri Pitomači na Hrvaškem. Tam je tudi pokopan.
PIKL Karel – Piklnov Karol
Sin Antona in Marije, rojene Rifel, je bil rojen 28. oktobra 1911 v Novi Štifti. Takoj po šoli si je moral služit kruh pri raznih kmetih kot pastir ali hlapec.
Po odsluženi vojaščini je vstopil h graničarjem. Služboval je v okolici Rakeka.
Po okupaciji je ostal kakšno leto doma. Postal je pomožni policist pri nemški policiji v Gornjem Gradu. Ko so partizani zavzeli nemško postojanko, se je 1. avgusta 1944 vključil v brigado Miloša Zidanška. Postal je vodnik.
Sodeloval je v bitkah za postojanko Šentožbolt pri Trojanah, pri Moravčah in na Trojanah, kjer je 23. avgusta 1944 padel.
PIKL Mihael – Roščev Milan
Rodil se je 8. avgusta 1911 v Šmiklavžu. Oče Anton in mati Ana, rojena Rihter, sta imela majhno kmetijo. Milan se je izučil za krojača. Tik pred vojno se je poročil z Marijo Sušnik. Imela sta dva otroka.
Zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem se je selil s svojega doma na ženin dom, da bi ga Nemci ne izsledili. Vendar so ga leta 1942 ujeli pri aktivistu Jakobu Zagožnu na Križu pri Gornjem Gradu.
Odgnali so ga v celjske zapore, ga strahovito mučili in na koncu 7. julija 1942 kot talca ustrelili.
PODPEČNIK Anton – Grabnerjev
Sin Antona in Helene, rojene Rifel, se je rodil 5. maja 1913 v Šmiklavžu. Tudi pri njih doma ni bilo kruha za vse, zato se je moral še kot mladenič vključiti v delo v gozdu.
Za politiko se sicer ni zanimal, a v gozdu se je spoznal z borci proti okupatorju. Spomladi 1944 se je pridružil Tomšičevi brigadi in sodeloval v bojih v Šmihelu nad Mozirjem, Lučah, Ravnah pri Šoštanju, Zavodnjah, Skornem in Novi Štifti.
Padel je neznano kdaj nekje na Dolenjskem.
POTOČNIK Franc – Pavelnov
Sin kočarja Franca in Lucije, rojene Vodušek, se je rodil 31. januarja 1915 v Tiroseku. Že v zgodnji mladosti si je služil kruh z delom pri raznih kmetih kot pastir ali hlapec.
Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot graničar. Ni znano, kje je bil do poletja 1944, a takrat – ko je bila Zgornja Savinjska dolina svobodna – je prišel domov.
V hiši je bila nemška postojanka. Nemci so ga prijeli, ga odgnali neznano kam in odtlej za njim ni bilo več nobene sledi. Za datum smrti je bil razglašen 30. junij 1945.
RESNIK Helena – Skročka
Rodila se je 2. aprila 1932 v Šmiklavžu. Oče Ignac in mati Marija, rojena Komar, sta imela majhno hribovito posestvo, ki ni dajalo dovolj kruha za vso družino, zato je morala Helena na delo k tujim ljudem.
Med vojno je bila pri kmetu Presečniku, kjer se je jeseni 1944 nastanila podoficirska šola. To je opazilo nemško izvidniško letalo, nakar so letala zbombardirala Prisečko domačijo.
Heleno, staro komaj 12 let, je 21. septembra 1944 ubila nemška bomba.
RIFL Franc – Skrlovski
Sin Franca in Marije, rojene Štorgel, je bil rojen 25. julija 1925 v Šmiklavžu. Star komaj 16 let je šel služit v Gornji Grad na Lamprečnikovo kmetijo. Delal je tudi kot gozdar. Politika ga ni zanimala. Ko je bil star 18 let, so ga vpoklicali v nemško vojsko, od koder je pobegnil.
Nekaj časa se je skrival doma, nakar so ga marca 1944 vzeli v partizane. Sprva je bil kurir v Šlandrovi brigadi, kasneje pa je sodeloval v bojih pri Šmartnem v Tuhinjski dolini, Stahovici, na Črnivcu, pri Moravčah in nazadnje na Dolenjskem, kjer je v Obrčanih pri Kočevju padel 22. decembra 1944.
RIHTER Ignac – Jesenatkarjev
Sin Petra in Jožefe, rojene Potočnik, se je rodil 30. julija 1901 v Tiroseku. Zaradi stiske v domači hiši je služil za hlapca pri raznih kmetih. V hribovitih krajih ni zvedel kaj dosti o politiki in drugih dogodkih.
V brigado Toneta Tomšiča se je vključil marca 1944. Bojeval se je v Šmihelu nad Mozirjem, na Ravnah pri Šoštanju, v Novi Štifti, Lučah, Skornem in v Zavodnjah.
S Tomšičevo je odšel na Dolenjsko. Padel je 25. junija 1944 pri Zagradcu.
RIHTER Jakob – Zavolovski
Sin Jakoba in Terezije je bil rojen 20. julija 1924 v Novi Štifti. Še mlademu je umrla mati in oče ga je dal k sorodnikom. Postal je delavec.
Leta 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko. Naslednje leto jeseni, ko je bil na dopustu, je 10. septembra 1944 vstopil v Šlandrovo brigado.
Padel je 1. januarja 1945 v borbi pri Podbregih v Šmartnem pri Tuhinju, kjer je bil sprva pokopan. Po vojni so ga prekopali na pokopališče v Novi Štifti.
RIHTER Marija – Vrtačka
Hči Matije in Marije se je rodila 1. septembra 1897 v Novi Štifti. Kmečka hči je ostala v domačem kraju in delavka na bratovem posestvu.
V njihovem domu so se ves čas ustavljale partizanske enote, v okoliškem gozdu pa so imeli tudi bunkerje.
V decembrski ofenzivi 1944 so bili izdani. Nemci so napadli domačijo in družina je skupaj s partizani zbežala v gozd. Nemci so jo ujeli, jo nekaj časa zasliševali, nato pa 28. decembra 1944 v bližini doma ustrelili.
RIHTER Matevž – Pavelnov
Sin Antona in Lucije, rojene Podpečnik, je bil rojen 22. avgusta 1903 v Tiroseku. Do služenja vojaškega roka je delal na domačem hribovitem posestvu, potem pa se je priženil na majhno kmetijo, ki tudi ni dajala dovolj kruha za vso družino. Zato se je zaposlil pri gozdni upravi v Gornjem Gradu. V družini je bilo osem otrok.
Politično ni deloval, a v gozdu se je spoznal s partizani in jim po možnostih pomagal, dokler se jim 4. avgusta 1944 ni pridružil tudi sam.
Z Zidanškovo brigado je sodeloval v bojih za Šentožbolt pri Trojanah, pri Moravčah in na Trojanah. Padel je 24. avgusta 1944, ko so Nemci pri Kolovratu napadli njegov bataljon.
RIHTER Stanislav – Barbni Stanko
Sin Frančiške, rojene Repenšek, se je rodil 8. decembra 1920 v Novi Štifti. Ker ga očim ni maral, je moral kmalu od doma. Bil je pastir in hlapec in povsod odrinjen in zapostavljen.
Nemci so ga vpoklicali v svojo vojsko, a kmalu je prišel v rusko ujetništvo, kjer je vstopil v 1. jugoslovansko brigado, formirano v Sovjetski zvezi.
Z njo se je bojeval pri osvobajanju Jugoslavije. Padel je 1. decembra 1944 v boju pri Čačku v Srbiji. Razglašen za mrtvega z datumom 1. november 1944.
SMREČNIK Alojz – Matičkov
Sin Matije in Marije, rojene Breznik, se je rodil 15. junija 1920 v Novi Štifti. Še mlad je moral zdoma k tujim ljudem, da si je kot pastir in hlapec služil vsakdanji kruh. Ker je bil deloven, so ga povsod imeli radi.
Nemci so ga kmalu vpoklicali v svojo vojsko. Ko je bil doma na dopustu, je 16. decembra 1943 vstopil v Šlandrovo brigado.
Padel je 16. januarja 1944.
SOVINŠEK Alojz – Mežnarjev
Sin Alberta in Marije, rojene Trepel, je bil rojen 8. junija 1924 v Šmiklavžu. Oče je bil cestar, a kljub majhnim dohodkom so nadarjenega mladeniča poslali na študij v Maribor.
Ob začetku vojne je prišel domov, kjer je bil, dokler ga leta 1943 niso mobilizirali v nemško vojsko. Bil je na Finskem.
Ob dopustu jeseni 1944 je prestopil k partizanom. Iz borca je kmalu postal politični komisar v Tomšičevi brigadi. Bojeval se je v Novi Štifti, Lučah, Šmihelu nad Mozirjem, Ravnah, Zarazborju, Skornem, Zavodnjah, na Pohorju in drugod.
Ob koncu vojne je bil z bataljonom namenjen na Koroško, a ga je 7. maja 1945 v borbi pri Pernicah pri Dravogradu doletela smrt.
SUHOVERŠNIK Jakob – Encnov
Sin Matevža in Julijane, rojene Enci, je bil rojen 21. julija 1913 v Šmiklavžu. Delal je na domači kmetiji in se za dogajanje okoli sebe ni kaj dosti menil.
Med nemškimi prizadevanji, da si znova pridobijo Zgornjo Savinjsko dolino, je bil ob napadu sovražnika na Šmiklavž oktobra 1944 ustreljen pred hišo Janeza Krznarja v Šmiklavžu.
Za datum smrti so uradno razglasili 18. januar 1945.
SUHOVERŠNIK Janez – Suhovrški
Sin Janeza in Ane, rojene Podbregar, je bil rojen 28. aprila 1898 v Dolu. Od očeta je prevzel razmeroma veliko posestvo, s katerim je dobro gospodaril. Imel je 18 otrok in najmlajši se je rodil že po njegovi smrti.
V vojnem času so se pri njem shajali partizani, saj so imeli varno zavetišče, hrano in obleko.
Tudi v decembrski ofenzivi Nemcev, da znova osvojijo Zgornjo Savinjsko dolino, je bilo v hiši polni partizanov. Ko pa so ti odšli, so prišli Nemci.
Očitno obveščeni o njegovi dejavnosti, so ga takoj aretirali in po kratkem postopku hkrati s štirimi drugimi 29. decembra 1944 ustrelili. Datum smrti je bil uradno razglašen.
SUHOVERŠNIK Matevž – Encnov
Sin Matevža in Julijane, rojene Enci, se je rodil 17. oktobra 1910 v Šmiklavžu. Z mlajšim bratom sta delala na domačem posestvu, dokler ni odšel marca 1944 v partizane, medtem ko je ostal mlajši Jakob doma.
Njegov boj ni trajal dolgo. Že 11. aprila je bil ranjen v borbi na Kališu pri Črnivcu. Nemci so ga ujeli in odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je 18. aprila 1944 umrl.
ŠPEH Franc – Zgornje Pečnikov
Sin Matevža in Marije, rojene Vodušek, je bil rojen 3. avgusta 1911 v Tiroseku. Na srednje velikem, a zelo hribovitem posestvu, je moral kar dobro pljuniti v roke. Bil je nadarjen, a doma ni bilo denarja, da bi ga poslali v šole.
V brigado Toneta Tomšiča so ga sprejeli 19. aprila 1944. V Lučah je doživel ognjeni krst, potem pa je sodeloval v bojih v Novi Štifti, Ravnah, Skornem in Zarazborju.
Padel je 14. maja 1944 v borbi v Zavodnjah pri Šoštanju. Tam je tudi pokopan.
TREPEL Janez – Riflov Ivan
Sin Matevža in Kristine, rojene Veršnik, se je rodil 5. septembra 1917 v Tiroseku. Kmečki sin je videl smisel svojega življenja v delu na domači kmetiji in tudi nemška okupacija ga pri tem ni zmotila.
Toda, ko so ga pozvali v nemško vojsko, se je januarja 1944 rajši odločil za Šlandrovo brigado.
Njegov boj ni trajal dolgo, saj je že februarja 1944 padel na Menini planini. Uradno razglašen datum smrti je 9. maj 1945.
UGOVŠEK Janez – Jakopov
Sin Jakoba in Jožefe je bil rojen 1. avgusta 1907 v Gornjem Gradu. Bil je posestnik in vsa skrb je veljala delu na polju. Za politiko se ni zanimal.
V partizane je odšel 6. aprila 1944. S Šlandrovo brigado je odšel na Dolenjsko, kjer se je udeležil številnih bojev.
Padel je 7. marca 1945 pri Velikih Gabrjah na Dolenjskem.
VERŠNIK Franc – Hlevarjev “Nejče”
Rodil se je 20. januarja 1914 v Šmiklavžu. Bil je žagar, zaposlen v Novi Štifti.
Ko je dobil poziv v nemško vojsko, se je rajši 26. januarja 1944 odločil za Šlandrovo brigado. Postal je kurir. Pošto je prenašal od Hočevarjeve hiše v Selah pri Kamniku čez Črnivec v Lešje, Mačkin Kot in Novo Štifto.
Maja 1944 se je med kurirje vtihotapil ovaduh. Nemci so jih obkolili v Hočevarjevi hiši, jih – razen Veršnika – postrelili in skupaj s hišo zažgali.
Veršnika, ki je bil ranjen v koleno, so odpeljali v Kamnik, kjer so ga zasliševali, a ni ničesar izdal. Odpeljali so ga v Begunje, nato v Celovec, kjer je bil 1. februarja 1945 ustreljen. Za datum smrti so razglasili 31. januar 1945.
VERTAČNIK Janez – Podmeninski
Sin Jakoba in Genovefe, rojene Tratnik, je bil rojen 27. decembra 1904 v Tiroseku. Bil je najstarejši otrok in je ostal doma, da bi prevzel posestvo. Ko je oče umrl, je postala lastnik posestva mati, a zanj je v resnici skrbel Janez. Bil je član prosvetnega društva in je sodeloval pri igrah, godbi in povsod, kjer se je kaj dogajalo.
Spomladi 1944 se je pridružil Tomšičevi brigadi. Kasneje so ga premestili v zaščitno četo 4. operativne cone.
Padel je decembra 1944 v Češnjicah pri Tuhinju, kjer je bil tudi pokopan. Po vojni so ga prekopali na pokopališče v Novi Štifti.
ZAGRADIŠNIK Silvester – Amrov Silvo
Sin Jožeta in Marije se je rodil 30. decembra 1921 v Novi Štifti. Že kot otrok je moral služiti pri kmetih kot pastir, a potem se je v Stranjah izučil za krojača in postal krojaški pomočnik.
Leta 1943 so ga mobilizirali v nemško vojsko. Čez pol leta je prišel na dopust, ostal nekaj dni doma, nato pa je odšel v Novo Celje, kjer se je povezal s partizani in vstopil 16. aprila 1944 v Šlandrovo brigado.
Sodeloval je v bojih za osvoboditev Ljubnega, kjer je avgusta 1944 padel. Po vojni so njegovo truplo prekopali na pokopališče v Novi Štifti.
ZAHOJNIK Anton – Blajev
Sin Antona in Marije, rojene Brezovnik, se je rodil 19. maja 1905 v Kokarjah. Že kot devetletni deček je moral k tujim ljudem za pastirja, pozneje je bil hlapec. Ko je postal mož, je delal kot dninar.
V Tomšičevo brigado je vstopil 22. oktobra 1944.
Padel je 15. januarja 1945 v bojih na Menini planini.
ZAVOLOVŠEK Anton – Spodnje Črnevski
Sin Jakoba in Angele, rojene Veršnik, je bil rojen 14. januarja 1922 v Novi Štifti. Izšel je iz kmečke družine, a se je izučil za trgovca.
Bil je med prvimi, ki so jih Nemci vpoklicali v svojo vojsko. Čez nekaj časa je prišel domov na dopust in se je januarja 1944 vključil v Šlandrovo brigado.
Nemci so ga ujeli in ga 29. decembra 1944 v Šmartnem pri Tuhinju ustrelili.
ZAVOLOVŠEK Jože – Županov
Sin Franca in Antonije, rojene Veršnik, se je rodil 3. maja 1919 v Tiroseku. Bil je tesar. Delal je doma in v okolici, da je preživljal sebe in starše.
Nemci so ga poslali na delo v Nemčijo, a je kmalu prišel domov na dopust. Priložnost je izkoristil in se 15. aprila 1944 pridružil Šlandrovi brigadi. Kmalu je postal vodnik.
Sodeloval je v bojih na Ljubnem, v Lučah, Mozirju, Motniku, Moravčah, Zagorju, Šmartnem in drugod.
Padel je 5. septembra 1944 pri Sv. Trojici pri Moravčah.
ŽEROVNIK Franc – Kovačev
Sin Jožeta in Ane, rojene Tesovnik, se je rodil 30. septembra 1910 v Dolu. Po rodu iz kmečke družine si ni mogel privoščiti šolanja, čeprav je bil zelo nadarjen, zlasti za tuje jezike. Sam se je naučil francoščine in nemščine.
Zaradi znanja jezika so ga Nemci namestili kot uradnika na občini v Gornjem Gradu. Ta položaj je izkoristil, da je po kurirjih obveščal partizane o nemških namerah.
To ni trajalo dolgo. Nemci so ga razkrili, ga poslali v celjske zapore in od tam v Maribor. Njegovo trpljenje se je nadaljevalo v taboriščih Dachau in Mauthausen, kjer se junija 1944 za njim izgubi vsaka sled.
