BELE Franc – Kočni
Rodil se je 8. avgusta 1920 v Rovtu kot sin kmečke služkinje, ki se je prebijala skozi življenje v razmerah kraljeve Jugoslavije. Tudi Franc je moral priskočiti na pomoč, tako je že kot šolar okusil grenkobo življenja.
Po šoli je bil sprva pastir, kasneje gozdni delavec pri raznih lesnih trgovcih.
Po okupaciji je z nekaterimi vrstniki odšel na delo v Obirsko pri Železni Kapli. Tudi tu je bil gozdni delavec do leta 1943, ko bi moral v nemško vojsko. Zbežal je domov in se 2. februarja 1944 vključil v NOV.
Bil je v Šercerjevi brigadi. Padel je 3. aprila 1944 pri Žužemberku.
BITENC Jože – Kovačev
Rodil se je 15. aprila 1911 v Šmartnem ob Dreti kot sin Ivana in Frančiške. Bil je poročen in oče treh mladoletnih otrok.
V partizane je odšel poleti 1944. Zaradi bolezni je bil odpuščen. Zdravil se je v psihiatrični bolnišnici v Polju pri Ljubljani, od koder je pobegnil. Na poti domov ga je varnostna služba po nesreči 30. septembra 1945 pri Kresnicah ustrelila.
BRIC Franc – Hrenov
Rodil se je 27. maja 1926 v Šmartnem ob Dreti v družini malega kmeta. Že med šolanjem in po končani šoli je pomagal pri delu na domačiji.
Okupacija ga je zadela kot vse druge, a zlasti hudo je postalo leta 1943, ko so ga vpoklicali v Arbeitsdienst. V začetku leta 1944 je prišel na dopust, se povezal z NOV in 18. februarja vstopil v Šlandrovo brigado.
Sodeloval je v mnogih bitkah in se izkazal z velikim pogumom. Ko sta se leta 1944 s tovarišem na kurirski poti ustavila pri neki hiši v Šentlenartu v Slovenskih goricah, sta bila izdana. Nemška policija je hišo obkolila. Hrabro sta se upirala do zadnjega naboja, ki sta ga uporabila zase.
CAJNER Ludvik – Cigalov
Rodil se je 13. februarja 1920 v Vologu kot najmlajši sin malega kmeta. Po dokončani šoli se je izučil za krojača.
Bil je med prvimi, ki so ga leta 1942 mobilizirali v nemško vojsko. Jeseni 1943 je prišel na dopust, ki ga je zaradi bolezni podaljšal za več mesecev. Spomladi 1944, ko bi se moral vrniti v svojo enoto, se je rajši pridružil NOV v Šlandrovo brigado.
Z brigado je sodeloval v bojih na Dolenjskem. Na pohodu je 15. oktobra 1944 padel v boju s sovražnikom v Čatežu pri Žužemberku
ČEPLAK Franc – Begelnov
Rodil se je leta 1916 v Vologu. Hodil je še v šolo, ko je moral že na delo k tujim ljudem. Zgodaj je okusil trdoto preživetja.
Ob prihodu okupatorja je prevzel delo cestarja. Težko delo in okupatorjevo nasilje sta mu še bolj zagrenila življenje. Jeseni 1943 se je odločil in se pridružil NOV. Zaradi izdaje so ga ujeli in poslali v taborišče, od koder se ni več vrnil.
FEDRAN Anton – Štefnov
Bil je sin delavca, rojen 6. januarja 1927 v Delcah pri Bočni. Mati mu je umrla zelo zgodaj. Z očetom sta gospodarila na domu.
Tako je bilo tudi prva leta okupacije, a ko so ga vpoklicali v Arbeitsdienst, se je pozivu uprl in se februarja 1944 pridružil NOV. Prišel je v Šlandrovo brigado.
Določili so ga za terensko delo na Dobrovljah. Med opravljanjem terenskih aktivnosti je pri Gomilskem naletel na nemško zasedo. V spopadu je bil 13. maja 1944 smrtno zadet.
FELICIJAN Jože – Gregčev
Rodil se je 17. maja 1921 v Spodnjih Krašah. Bil je sin delavca. Sam se je odločil za obrtni poklic in se izučil za ključavničarja.
Poklica ni mogel opravljati v domačem kraju. Zaposlil se je v Gradcu. Nemška nadutost ga je jeseni 1943 privedla do tega, da je samovoljno pustil delo, prišel domov in se novembra odpravil v partizane.
Pridružil se je Pohorskemu odredu, kjer je postal namestnik komandirja čete. Sodeloval je v številnih bojih, nazadnje v bitki na Kolovratu pri Trojanah, kjer je padel 24. avgusta 1944.
GOLOB Janez – Golobov Ivan
Rodil se je 14. oktobra 1924 v Vologu kot sin delavca. Po dokončanem šolanju se je pri očetu učil čevljarstva, toda preden si je lahko začel služiti kruh, so ga Nemci leta 1942 poklicali v svojo vojsko.
Spomladi 1944 je prišel domov na dopust, a še preden je napočil čas za vrnitev med nemške vojake, je našel zvezo z NOV in se vključil v Šlandrovo brigado.
Z brigado je šel neustrašno iz boja v boj, a 24. oktobra 1944 je bila zanj usodna bitka pri Cerkljah na Gorenjskem.
IRMANČNIK Anton – Vrtački
Rodil se je 1. januarja 1910 srednje velikemu kmetu v Spodnjih Krašah. Po šolanju je ostal doma in pomagal pri delu na kmetiji.
Kot vojak jugoslovanske kraljeve vojske je postal nemški ujetnik, od koder se je vrnil domov po letu dni. Spet se je lotil dela na kmetiji. Vsa družina je sodelovala in podpirala NOV, zato je Tone sredi leta 1944 odšel k partizanom in se pridružil borcem Levstikove brigade.
Šel je skozi številne bitke, a decembra 1944 je bil nekje na Dolenjskem ranjen. Ujeli so ga Nemci in po pripovedi naj bi ga bili odpeljali v Dachau, kjer je umrl.
IRMANČNIK Dominik – Irmančki
Rodil se je v Šmartnem ob Dreti 25. aprila 1926. Bil je sin malega kmeta in delavca. Iz trdega delavskega okolja se je po šolanju skušal umakniti v kak boljši poklic. Izučil se je za trgovca.
Okupacija ga je doletela kot trgovskega vajenca. Njegov starejši brat Jože, takrat že trgovski pomočnik, ga je ogrel za upor proti Nemcem. Ko so Jožeta leta 1942 ustrelili, so Nemci zaprli tudi Dominika in ga poslali v Dachau. Zaradi mladosti so ga čez mesec dni odpustili, a bil je tako oslabel, da nekaj časa ni bil kos ničemur.
Ko si je opomogel, se je sredi leta 1944 pridružil borcem Šlandrove brigade. Padel je 26. novembra 1944 v bitki na Polzeli.
IRMANČNIK Ivan – Vrtački
Rodil se je 12. marca 1923 v Spodnjih Krašah kot sin srednje velikega kmeta. Bil je med mlajšimi v številni družini. Izučil se je za krojača.
Ko so prišli okupatorji, se je še učil, a kmalu zatem, ko je postal krojaški pomočnik, so ga poklicali v nemško vojsko. Ni se odzval, temveč je odšel oktobra 1943 v NOV. Postal je borec Šlandrove brigade.
Januarja 1944, ko je Šlandrova brigada napadla sovražnikovo postojanko v Gornjem Gradu, so ga Nemci ujeli. Zaprt je bil v celjskih zaporih, nato pa so ga 13. januarja 1944 ustrelili v Lučah kot talca.
IRMANČNIK Jože – Irmančki
Rodil se je 15. septembra 1922 v Šmartnem ob Dreti. Bil je sin malega kmeta in delavca. V Slovenjem Gradcu se je izučil za trgovca, a že med ukom se je družil z uporniki proti okupatorju.
Med obiski doma je že leta 1941 pripovedoval o oblikah boja proti okupatorju, za kar se je najbolj navdušil njegov mlajši brat Dominik.
Jože je deloval kot aktivist OF, dokler ga niso – kakor takrat mnoge druge – izsledili Nemci. Skušal jim je pobegniti, a ga je 9. julija 1942 v Mislinji pokosila sovražnikova krogla.
JERAJ Anton – Dražki
Rodil se je 1. junija 1927 v Rovtu pod Menino kot sin malega kmeta. Po šolanju je delal doma na kmetiji. S politiko se ni ukvarjal.
Okupacija ga je prizadela kakor vse druge in 8. septembra 1944 je odšel med borce za svobodo. Bil je v Levstikovi brigadi. Z brigado je bojeval številne bitke na Dolenjskem, kjer je novembra 1944 tudi padel.
JERAJ Janez – Dražki Ivan
Rodil se je 26. junija 1922 v Šmartnem ob Dreti. Bil je sin malega kmeta. Godilo se mu je kot vsem kmečkim sinovom.
V času osvobojene Zgornje Savinjske doline je 13. oktobra 1944 postal član komande mesta Gornji Grad.
Ob ponovnem vdoru Nemcev v Savinjsko dolino so ga na Menini ujeli in nato nekje na Kranjskem decembra 1944 ustrelili. Za mrtvega je bil razglašen z datumom 9. maj 1945.
KRUMPAČNIK Jože – Dolinarjev
Rodil se je 21. maja 1903 v Spodnjih Krašah. Bil je sin delavca in se je po šolanju izučil za tesarja. Bil je mirne nravi in se ni nikoli ukvarjal s politiko.
Tudi po okupaciji se v njegovem življenju ni dosti spremenilo. Pridno je delal, da je za svojo družino prislužil, kolikor je bilo potrebno za preživetje.
Narodnoosvobodilni boj pa je tudi njega potegnil v svoje vrste. Jeseni 1944 je postal borec Lackovega odreda. V eni izmed bitk tega odreda je padel 10. marca 1945 v Pernicah pri Dravogradu.
LEVAR Janez – Miklavžev Ivan
Rodil se je 28. septembra 1909 v Šmartnem ob Dreti. Bil je otrok delavske družine. Po šolanju se je izučil za čevljarja. Ljudje so ga imeli radi. Leta 1930, ko je nastopila gospodarska kriza, je opustil čevljarstvo in se je preživljal z raznimi priložnostnimi deli.
Okupator ga je leta 1941 zajel kot vojaka jugoslovanske kraljeve vojske. Iz nemškega ujetništva se je vrnil šele čez leto dni.
Spomladi 1944 je dotedanje aktivistično delovanje na terenu zamenjal z oboroženim bojem in postal borec Devete brigade. Padel je 10. avgusta 1944 pri Lipici na Dolenjskem.
POLIČNIK Maks – Šimanov
Sin delavca se je rodil na Spodnjem Pobrežju 17. februarja 1910. Ob prihodu okupatorja je moral trdo delati, da je pomagal družini preživeti težke čase.
Okupator pa je potreboval delavce tudi zase in z mnogimi drugimi je moral tudi Maks že leta 1941 na delo v Nemčijo. To mu ni bilo všeč in proti koncu leta 1943 je izkoristil ugodno priložnost in pobegnil domov.
Doma je ostal do februarja 1944, ko ga je klic k osvoboditvi domovine povezal s partizani. A njegova pot je bila kratka. Padel je 24. februarja 1944, ko so skupino na poti v Šlandrovo brigado napadli v Ihanu pri Domžalah.
POZNIČ Janez – Ribarjev Ivan
Rodil se je v delavski družini v Spodnjih Krašah 25. decembra 1904. Bil je še otrok, ko mu je umrl oče, zato se je kaj kmalu moral lotiti dela. Izučil se je in postal samostojen žagar.
Po okupaciji ni bilo dovolj lesa za razrez, zato se je poleg žagarstva moral ukvarjati tudi z drugimi priložnostnimi deli.
Marca 1944 se je aktivno vključil v NOV in postal borec v Gubčevi brigadi. Z brigado se je bojeval na Dolenjskem. Padel je 22. januarja 1945 v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah.
PURNAT Maks – Zgornje Kavtmanov
Rodil se je 12. oktobra 1922 v Šmartnem ob Dreti. Oče je bil trgovec, zato je šel tudi Maks po osnovni šoli na Rečico ob Savinji v uk za trgovca.
Ob okupaciji je bil trgovski pomočnik, a jeseni 1942 je moral s sovrstniki v nemško vojsko. Med dopustom naslednje leto je navezal stik z narodnoosvobodilnim gibanjem in se novembra 1943 pridružil borcem v Šlandrovi brigadi.
Padel je 24. februarja v Ihanu pri Domžalah.
SLAPNIK Anton – Laznikov
Rodil se je 3. januarja 1925 v Rovtu pri Šmartnem ob Dreti. Doma so imeli srednje veliko kmetijo.
Na domači kmetiji je pomagal pri delu do februarja 1943, ko so ga kot osemnajstletnega mladeniča vpoklicali v Arbeitsdienst, potem pa poslali na fronto. Na ruski fronti je bil ranjen, nato se je zdravil v bolnišnici v Nemčiji, od koder je smel julija 1944 na dopust samo do Celja.
S pomočjo domačih je prišel domov, a namesto da bi se vrnil v nemško vojsko, se je 13. oktobra 1944 pridružil borcem Tomšičeve brigade.
Padel je na Pohorju 15. decembra 1944.
ŠTAVT Janez – Golobov Ivan
Rodil se je 8. avgusta 1913 v Spodnjih Krašah številni delavski družini. Že kot otrok je moral poprijeti za marsikakšno delo, da je pomagal očetu preživeti družino. Če je le utegnil, je prebral kakšno knjigo.
Okupator ga je sprva dodelil k delu na cesti, a že jeseni 1941 so ga poslali na delo v Nemčijo, kjer je ostal do pomladi 1944.
Po prihodu domov se je pridružil NOV in postal borec v Levstikovi brigadi.
Jeseni 1944 je bil neznano kje ujet in nato kot talec ustreljen 26. januarja 1945 pri Sv. Barbari v Halozah.
TEVŽ Jože – Tevžev
Rodil se je 12. februarja 1903 v Šmartnem ob Dreti v družini srednje velikega kmeta. Oče mu je umrl, ko je bil še otrok, zato je po odsluženi vojaščini prevzel domače posestvo.
Okupatorju se je uprl tako, da je zbiral pomoč za borce, jih obveščal o sovražnih premikih in jim nudil zatočišče.
Bil je navzoč, ko so 12. septembra 1944 borci Šlandrove brigade napadli Mozirje. Po nesreči je stopil na mino in bil hudo ranjen. Prepeljali so ga v partizansko bolnišnico v Podvolovljek pri Lučah, kjer je zaradi hudih ran 15. oktobra 1944 umrl.
TEVŽ Jože – Tevžev
Rodil se je 21. septembra 1926 v Šmartnem ob Dreti kot sin srednjega kmeta. Živel je doma in delal na kmetiji.
Okupator ga je kmalu poklical v Arbeitsdienst. Jeseni 1943 je moral v Nemčijo, kjer so ga takoj začeli usposabljati za fronto. Pred odhodom na fronto so mu dovolili nekaj dni dopusta, a z dopusta se ni več vrnil v Nemčijo, temveč je marca 1944 vstopil v Šlandrovo brigado.
Jeseni 1944 je Šlandrova na poti na Dolenjsko prečkala Savo in bitka v Čatežu pri Žužemberku je 15. oktobra 1944 vzela tudi mlado Jožetovo življenje.
UGOVŠEK Anton – Cirilov
Rodil se je 5. februarja 1924 v Vologu v delavski družini. Po dokončanem šolanju se je izučil za krojača, a niti učna doba ni bila lahka, še manj potem, ko je postal pomočnik in je prišel okupator.
Leta 1942 je moral v Arbeitsdienst, od tam pa na rusko fronto. Spomladi 1944 je imel srečo, da je lahko prišel domov na dopust. Vključil se je v Šlandrovo brigado. Zaradi prevelike drznosti je ob napadu na nemško postojanko na Ljubnem 31. julija 1944 izgubil mlado življenje.
VERTAČNIK Janez – Grabnerjev Ivan
Rodila ga je delavka 22. februarja 1920 v Spodnjih Krašah. Preživljal je težko mladost, ker mu mati samohranilka ni mogla nuditi vsega, kar potrebuje otrok.
Zaradi težavnih razmer tudi v šoli ni dosegal ustreznega uspeha. Preživljal se je v glavnem z delom pri raznih sorodnikih, ki so mu dodeljevali najtežja opravila.
Tudi Nemci so ga pri ugotavljanju rasne čistosti razvrstili v skupino zaščitenih oseb (Schutzangehörige), ki niso imeli nobenih pravic. Leta 1943 so ga odvedli v taborišče Brestanica pri Mariboru, ki so ga v bombnem napadu porušila zavezniška letala. V tem napadu je Ivan 11. decembra 1944 izgubil življenje.
VODOPIVEC Anton – Bregarjev
Rodil se je 13. januarja 1908 v delavski družini v Šmartnem ob Dreti. Po šolanju se je pri očetu izučil za mizarja in si zagotovil dohodke za preživljanje družine. Bil je miren človek, ki se ni menil za politiko.
V času okupacije se je tudi mizarska dejavnost skrčila, zato je moral marsikdaj poprijeti za kakšno drugo delo, da je preživel družino. Razmere so iz njega naredile čedalje večjega upornika proti Nemcem, ki so ga zaradi izdaje spomladi 1943 zaprli.
Po dveh mesecih je prišel iz zapora in spoznal, da se bo treba Nemcem upreti drugače. Vključil se je v oborožen boj in postal borec Devete brigade. V bitki pri Velikih Laščah je padel 10. avgusta 1944.
VODUŠEK Anton – Smodigov
Rodil se je 14. januarja 1907 v delavski družini v Gornjem Gradu. Po šolanju se je izučil za zidarja, a ta poklic je lahko opravljal le priložnostno, zato se je vmes loteval vseh možnih del, da je lahko preživljal družino.
Tudi v času okupacije je opravljal svoje delo, največ pri kmetih, ki so kaj zidali ali obnavljali. Toda njegova slaba volja zaradi okupatorjevega nasilja je naraščala in spomladi 1944 je vstopil v Šlandrovo brigado. Kasneje se je bojeval v raznih drugih enotah NOV.
Padel je 11. decembra 1944 na Menini planini.
ZAGOŽEN Anton – Žviževčev
Rodil se je 19. junija 1925 srednje velikemu kmetu v Vologu. Očeta je izgubil še kot otrok, zato je ostal na kmetiji in pomagal materi, kasneje pa bratu, ki je prevzel posestvo.
Bil je miren mladenič, ki se ni vmešaval v tuje zadeve. Tudi z okupatorjem ni prišel navzkriž, dokler ga leta 1943 niso pozvali v Arbeitsdienst.
Spomladi 1944 se je vrnil domov, poiskal stik s člani osvobodilnega gibanja in se maja 1944 pridružil oboroženemu odporu.
Postal je borec Gubčeve brigade. Padel je v boju 14. oktobra 1944, vendar ni znano, kje.
ZAGOŽEN Janez – Trnov Ivan
Rodil se je 16. maja 1910 v Vologu kot sin srednje velikega kmeta. Po šoli je ostal doma in delal na kmetiji, občasno pa tudi na domači žagi.
Po poroki se je kot gozdni delavec zaposlil pri gozdni upravi v Nazarjah. Tam je delal tudi med okupacijo do leta 1944.
Jeseni 1944 se je pridružil borcem Tomšičeve brigade. Padel je v boju pri Novi Štifti 3. januarja 1945. Zapustil je nepreskrbljeno družino z dvema majhnima otrokoma.
ZAVOLOVŠEK Jože – Zgornje Melakov
Rodil se je 24. februarja 1922 v Delcah pri Bočni kot sin malega kmeta. Po dokončani šoli je ostal na domači kmetiji in pomagal pri vseh kmečkih opravilih.
Po okupaciji si je moral poiskati zaposlitev. Postal je cestni delavec v Prevaljah. Z osvobodilnim gibanjem je sodeloval že v domačem kraju in to delovanje nadaljeval tudi v Prevaljah.
Spomladi 1944 je zapustil delo in se pridružil NOV. Postal je borec Bračičeve brigade. Padel je 4. oktobra 1944 pri Rogaški Slatini.
ZAVOLOVŠEK Peter – Zgornje Melakov
Rodil se je 28. junija 1916 v Delcah pri Bočni kot sin malega kmeta. Do konca obveznega šolanja je bil doma, nato pa se je izučil za ključavničarja in opravljal to delo v domačem kraju do leta 1941.
Po okupaciji se je zaposlil v svoji stroki v Mariboru, a je bil še vedno v zvezi z osvobodilnim gibanjem v domačem kraju. Za NOV je dobavljal predvsem sanitetni material.
Julija 1944 je postal Nemcem sumljiv, zato je moral pustiti delo in se umakniti. Vključil se je v oborožen upor in se pridružil enotam VDV. Sodeloval je v raznih bitkah v Savinjski dolini. Padel je 3. januarja 1945 v Šmartnem v Rožni dolini.
ZAVRŠNIK Janez – Šporinov Ivan
Rodil se je 13. avgusta 1926 v delavski družini v Lenartu. Po dokončanem šolanju se je šel učit za mizarja.
Uk je dokončal med vojno, a mizaril ni dolgo, saj so njegov letnik kmalu vpoklicali v nemško vojsko. Sodelovanje z Nemci mu ni bilo po volji, zato se je spomladi 1944 vključil v oborožen boj proti okupatorju.
Postal je borec Tomšičeve brigade. Padel je v boju 1. junija 1944 na Dobrni pri Celju.