Franc Valte z Ljubnega ob Savinji, se je, ranjen v desno nogo, zdravil v partizanski bolnici v Petkovih skalah v Podvolovljeku. Januarja 1945 so belogardisti bolnico odkrili in je bil ob likvidaciji bolnice ujet. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Ko so mu sestre povedale, da je določen za neki transport, je v slabi slutnji napisal ženi poslovilno pismo. Pismo so na njegovo prošnjo dale na pošto sestre usmiljenke. To je tudi edino pismo, ki ga je zapustil eden od nesrečnih 100 frankolovskih žrtev nacističnega zločina.
Srhljivo pismo, polno zle slutnje in črnih misli.
Draga žena!
Glih zdajle sem izvedel, da grem naprej, kam ne vem. Mislim, da se ne boma videla nikdar več, moli za mene, nisem si mislil, da bi tako kmalo se ločila. To ti naročim da imej moje drage otroke rada in spominjajte jih na mene da jih ne boš zavrgla in to ti povem da gospodar morajo biti moji otroci jas groba vstanem če bi ti ne na pravla tega. Pozdravi mi vse moje prijatle in vse poznane. Pocimpraj pa le nazaj to glej da če boš dobila odškodnino da te ne bojo golifali. Pa te prosim da ne smeš obupati če mene ne bo več. Je že tak nama namenjeno, da nesmema živeti zakona. Reci Franjotu da mora biti priden in naj moli za mene. Po pravici ti povem da najtežje pustim otroke ko sem jih tako rad imel, ko bi še le enkrat jih mogel videti da bi še saj enkrat poljubil vsakega potem pa rad grem v smrt, pa to je ne mogoče poljubljam jih v duhu in jim želim boljše življenje kot sem ga imel jas, pa enkrat bomo že skupaj če prej ne ko na drugem svetu. Ljuba Mara prosim te če sem se ti kedaj zameril da mi odpustiš. Zdajle sem zvedel da gremo za Maribor. Ali je to res ne vem ko boš dobila to pismo če še ne bo prepozno pojdi do Fišerja in do Šlaja če boš mogla zvedeti kje sem, ker vem da pisati ti ne bom mogel. Sedaj pa neham ker se mi tak roka trese ko sem čisto ven iz sebe. Sedaj pa sprejmi najlepše pozdrave in poljube in te še v duhu poljubljam in poslavljam od tebe. Draga moja Mara, da bi le tebi Bog dal življenje da bi fantje dorasli to si želim. Ker jas sem pač tak ne srečno rojen… Še enkrat najlepše pozdrave in poljube… Pozdravim Vaše vse Mamo Ate Francko Milko in Toneta in se od vseh poslovim. Z Bogom! Molite za mene. Še en poljub, od tvojega Franca.
