Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline sta v soboto, 6. septembra 2014 v Mozirju priredili osrednjo spominsko prireditev ob 70. obletnici pohoda 14. Divizije na Štajersko in osvoboditve Zgornje Savinjske doline, pobega in osvoboditve 87 britanskih vojnih ujetnikov 31. avgusta pri Ožbaltu.
Oglejte si posnetek slovesnosti:
Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
V programu so sodelovali:
- Godba Zgornje Savinjske doline,
- Partizanski pevski zbor,
- Mešani pevski zbor Kulturno društvo Ljubno ob Savinji,
- Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje,
- člani Kulturnega društva Mozirje,
- Radio Maribor.
Scenarista in režiserja programa sta bila Anton Venek in Bert Savodnik.
Na podlagi ukaza Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije so enote Četrte operativne cone, najvišjega vojaškega poveljstva za severno Slovenijo, poleti 1944 izvedle eno najuspešnejših ofenzivnih akcij slovenske partizanske vojske ter izbojevale tri večja in strnjena osvobojena ozemlja na Pohorju, v Zgornji Savinjski (in Zadrečki) dolini ter na Kozjanskem.
Že v prvem valu partizanske ofenzive med 30. julijem in 2. avgustom 1944 je bil osvobojen velik del Zgornje Savinjske doline in Zadrečka dolina.
Najpomembnejše bojne naloge v celotni operaciji sta dobili Šlandrova in Zidanškova brigada.
Prva je zavzela sovražnikovi postojanki v Lučah ter Ljubnem (ob pomoči bataljona VDV), medtem ko je Zidanškova brigada napadala in osvobodila Gornji Grad, najmočnejšo sovražnikovo postojanko v Zgornji Savinjski dolini.
V tem času so druge partizanske enote napadale ostale sovražnikove postojanke, rušile mostove in železnice, postavljale zasede ter na ta način ščitile in varovale osrednji partizanski napad.
Zgornja Savinjska dolina je bila v celoti osvobojena v prvi polovici septembra, potem ko je Šlandrova brigada po dvajseturnem boju zavzela okupatorjevo postojanko v Mozirju, Tomšičeva brigada pa postojanki v Šmartnem ob Paki in Letušu. Tamkajšnje osvobojeno ozemlje je tako obsegalo več kot 500 kvadratnih kilometrov in se je raztezalo čez pet okupatorjevih občin.
Zavzetje oziroma osvoboditev Zgornje Savinjske doline in drugih delov okupirane Štajerske je pomenilo nesporen vojaški uspeh partizanskih enot, ki je odmeval tudi izven osvobojenega območja, povzročil postopen razkroj vermanšafta, krepil zaupanje prebivalstva in moralo borcev, predvsem pa omogočil intenzivno mobilizacijo in s tem krepitev partizanske vojske.
Na osvobojenem ozemlju je stekel proces vzpostavljanja partizanske oblasti, uprave in samouprave.
Štab Četrte operativne cone je organiziral zaledno bazo z vso infrastrukturo, ki jo je potrebovala partizanska vojska (preskrba, bolnišnice, delavnice, tiskarne, zveze, ipd.), izvajal razne vojaške in politične tečaje, sprejemal zavezniške misije ter zavezniškim letalom omogočil dostavo nujno potrebnega orožja in vojaške opreme.
Z volitvami v krajevne narodno osvobodilne odbore je bila vzpostavljena ljudska oblast, njeni organi pa so skupaj z odbori Osvobodilne fronte in pod nadzorom komunistične partije prevzeli skrb za reševanje gospodarskih in socialnih problemov ter organizirali kulturno in prosvetno dejavnost.
Po treh letih ponemčevanja so se otroci v partizanskih šolah v Lučah in na Ljubnem spet učili v slovenskem jeziku, vrstile so se prireditve in zborovanja, občutek svobode pa je pogosto preglasilo zavedanje, da vojne še ni konec.
Nemške enote so prvič močneje udarile že v drugi polovici oktobra, med Logarsko dolino in Gornjim Gradom požigale domove ter izganjale ljudi, a bile po hudim bojih v nekaj dneh odbite.
V začetku decembra pa se je pod vodstvom višjega vodje SS in policije v 18. vojaškem okrožju Erwina Rösenerja začela obsežna nemška ofenziva.
Glavni štab NOV in POS je enotam Četrte operativne cone ukazal, naj ne vztrajajo v frontalnem boju proti premočnemu sovražniku, temveč zaščitijo evakuacijo zalednih ustanov, aktivistov in za boj sposobnega prebivalstva.
Sredi decembra so enote nemške vojske in policije dokončno zasedle Zgornjo Savinjsko dolino in se surovo znašale nad ujetimi partizani in civilnim prebivalstvom. Okupator je obnovil svoje vojaške in policijske postojanke, medtem ko prave civilne oblasti ni več uvedel.
V pričakovanju poraza je hotel zagotoviti varen umik svoje armade iz Balkana in zato na tem prostoru dokončno uničiti slovenske partizane, ki pa so v izredno težkih razmerah vztrajali vse do konca vojne ter v zaključnih vojaških operacijah pomagali osvoboditi domovino.
Dodaj odgovor